Pesem

Temni blesk gladine,

zamišljene senčne globine,

nekdo vesla skozi molk jezera,

za tišino tišino odstira.

Kot da so se v pramolčanje

ogrnile neme sanje,

včeraj skrite, osamele,

so v spoznanje zaživele.

V samotni tišini, v senci dneva,

kjer duša se sebi razodeva,

v senci zeleni, v poltemí

izpustil bi veslo ... zaprl oči ...